DOTIK
Osemnajstletno dekle sem iz podeželja prišla iskat delo v Ljubljano, kjer je živel moj izvoljenec. Dobila sem delo seveda preko njegovega očeta, ki je delal pred leti v istem obratu. Bila sem čisto preprosto, skoraj bi lahko rekli kmečko dekle. Bolj zalita kot suha a vseeno prijetna na pogled.
Tako sem začela delat na traku. Iz nadzorne sobe je gledal šef proizvodnje, in me je za vsako malenkost opozarjal in se razburjal. Prav na piki me je imel. Delala sem z nevarnim lepilom in cele platoje teh delov nosila v veliko peč kjer so se sušili.
Lahko rećem da sem bila pridna kot mravljica.
Bila sem že poročena in seveda noseča. Nikomur se nisem hotela zamerit. A fantje so bili nagijivi kot povsod. Tako sem en dan morala delat na drugem traku, kjer smo preizkušali elektromotorčke. Preden sem vse uspela pripeti na kontakte za preiskus je eden izmed njih trak vključil na elektriko.
Ta dotik pa me je vrgel po tleh in od takrat me je še bolj strah elektrike.
Ni zastonj pregovor, da je elektrika edina ženska, ki se ne da šlatat!
No potem so se mi opravičili a v brk so se hinavsko smejali.
A šef ni rekel nič!
20.04.2008 @ 18:53
Mogoče je bila pa to šefova ideja
20.04.2008 @ 19:37
kamper:
Tudi na to sem pomislila a kaj, ko je bil zaščiten ko bubreg u loju! A to je mimo in že dolgo ne delam več tam!
21.04.2008 @ 12:45
Ni zastonj pregovor, da je elektrika edina ženska, ki se ne da šlatat!
Ko sem brala pri Sailorju o tej temi, so mi po glavi rojili najrazličnejši dotiki. A tvoj je prav poseben.
Dobro in domiselno, čeprav malo kruto. Jaz sem imela v prešnji službi, tako tastaturo, ki je prebijala… bila sem tako naelektrena, da nobene kljuke več nisem upala prijeti, ne da bi jo prej vsaj malo se dotaknila oz, da sem se pripravljena razelektrila.
No, kaseneje se je ugotovilo zakaj se je šlo, mrknila je tastatura in s tem so minile tudi vse moje težave… A eno leto me nihče ni hotel poslušati… pravili so, da je to čisto normalno, da so pač nekateri bolj podvrženi statični elektriki.
Drži se
Objem!
21.04.2008 @ 14:14
IZMAVRICESTKANA:
Ja vidiš kaj se vse dogaja na tem ljubem svetu. Nekateri nagajajo zanalašč drugi pa ne verjamejo da lahko kaj nagaja in se celo norčujejo iz tega!
Tudi ti se drži!
22.04.2008 @ 01:19
Ja, ta ženska je res od vraga. Tudi mene je že zabrisala nekaj metrov daleč. Sicer pa sem takrat sklenila, da te ženske ne maram in se ženskih dotikov take vrste od takrat ne grem več. Lepo bodi M.
22.04.2008 @ 08:40
¨klotilda:
Ja ta ženska je huda in nevarna a tudi prepotrebna za naš obstoj! In prste od nje proč! Hvala za tvoj obisk na mojih mušničnih straneh in upam da še prideš - nisem strupena! Lepo bodi
22.04.2008 @ 14:02
Oj, v nosečnosti so ti to ušpičili??? Groza. Vsaka duhovitost pa res ni duhovitost. Ko smo bili otroci, smo tekmovali, kdo dalj lahko drži električno žico pašnika. Mene je bilo groza, nisem se udeleževala tega. Še tako sem se bala, ko smo morali lezti pod ali nad tistimi žicami, če smo hotelo skrajšati pot (da smo šli skozi pašnik)… Eno so celo jemali mokre travne bilke in se dotikali žic … Zame je to ena sama groza. Vse dobro ti želim!!!
22.04.2008 @ 19:23
ana od srca:
Vidiš mene pa je od takrat zelo strah elektrike in se skoraj žarnico bojim zamenjat! Pa kadar bliska pa grmi tud nič lušten mi ni! A to je že druga zgodba ali ne? Tudi tvoje doživljanje je nekaj posebnega! Tudi iz moje strani vse dobro na tvojo!
22.04.2008 @ 20:15
Uboge mladenke med nesramnimi dedci, nemočne doživijo marsikaj neprijetnega. Lep pozdrav na tvojo stran, sailor
22.04.2008 @ 21:15
sailor:
A ti tole resno misliš al se malček hecaš? Zdej ne bi več tkole reagirala kot sem takrat pred leti! Gorje mu!!!
Hvala ti za obisk! Škoda da ti nisem mogla ponudit kaj! Pa drugič! Pozdravček!
23.04.2008 @ 10:58
Le toliko, da se obtačkam.
Včasih kukam na ta blog, drugič na drugega.
Objem in hvala za komentar.
23.04.2008 @ 13:59
IZMAVRICESTKANA: Ja to je pa to, ko človek piše na dveh koncih ali ne? No jaz skušam pisati tako, da sta to dva čist različna bloga in da ni enakih stvareh na obeh blogih vsaj ne istočasno - morda predelano ali drugače postavljeno. Sem pač pisec na dveh kocih a moja usoda je le ena. Zato bodi lepo in še kar pusti stopinje na obeh!Lepo mi bodi!
24.04.2008 @ 16:15
Nevarno igro so se šli sodelavci
Ugibam, da se morda trebuščka še ni dalo kaj videti in so ušpičili neumnost. Drago bi jo pa lahko tvoje dete pokasiralo… tvoj zastoj srca - dete prizadeto.
Sem pa že imela bližnje srečanje s to žensko.
Lp, vvooodnarka !
24.04.2008 @ 17:37
vvooodnarka: Ja bolj na začetko je bilo pa sem bila tud bolj okrogla in ves čas sem bruhala tko da se nisem kaj dosti zredila in nevarno igro so mi naredili za vse življene - bojim se je kot nikogar na svetu!
Lep pozdrav Pika